APDEJT.si

Brazilski predsednik Lula da Silva je med udeležbo na srečanju G20 v Južni Afriki napovedal, da bo trgovinski sporazum med Evropsko unijo in Mercosurjem podpisan 20. decembra v Braziliji. Sporazum naj bi ustvaril največjo cono proste trgovine na svetu. Podpis ne bo potekal v Paragvaju zaradi usklajevanja mednarodnih organizacij.

Francoska vlada je napovedala "hitro posvetovanje" s parlamentarci in lokalnimi oblastmi glede davka na nepremičnine, da bi preučili potrebne spremembe in ga naredili bolj preglednega, jasnega in pravičnega. Odločitev je bila sprejeta zaradi ogorčenja javnosti glede nedavnih povišanj davka na nepremičnine.

V Nacionalni skupščini se je začela razprava o predlogu za začasno ustavitev pokojninske reforme do januarja 2028. Razprava naj bi bila burna, za 2. december pa je napovedana stavka. Marine Le Pen je potrdila, da bodo poslanci Nacionalne skupnosti (RN) glasovali za začasno ustavitev reforme.

Koncert Izraelske filharmonije v Parizu je bil večkrat prekinjen zaradi propalestinskih protestnikov, ki so uporabljali dimne bombe. Pariška filharmonija je vložila prijavo. Jean-Luc Mélenchon ni obsodil incidentov, medtem ko Yossef Murciano iz Združenja judovskih študentov Francije obsoja totalitarno mišljenje. Priče so poročale o občutku, da bo izbruhnil požar.

Francoska vlada je poleg nadzora nad 200.000 paketi podjetja Shein na letališču Roissy-CDG sprožila tudi postopek za začasno ustavitev platforme Shein. Nadzor se osredotoča na odkrivanje nevarnih igrač in prepovedane kozmetike.

Francoska vlada načrtuje zmanjšanje povračil stroškov zdraviliškega zdravljenja iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja. V okviru predlaganega proračuna za socialno varnost za leto 2026 naj bi se povračilo znižalo s sedanjih 65 % na 15 %. O tem predlogu bo razpravljal in glasoval parlament.

Francoska vlada načrtuje začasno prepoved spletnega trgovca Shein zaradi prodaje spolnih lutk, ki imajo otroške poteze. Hkrati pa je podjetje v Parizu odprlo svojo prvo trgovino.

Seks lutke, ki so videti kot otroci, so pri Sheinu sprožile preiskavo v Franciji. Platforma je ukrepala, vendar vlada zaostruje ton.

Po spektakularnem ropu osmih draguljev v Louvru, vrednih več kot 100 milijonov dolarjev, je francoski predsednik Emmanuel Macron zahteval pospešitev varnostnih ukrepov v muzeju. Direktorica Louvra, Laurence des Cars, je ponudila odstop ministrici za kulturo Rachidi Dati, vendar je bila njena odstopna izjava zavrnjena. Rop je razkril številne politične in gospodarske težave ter pomanjkljivosti v varnosti.

Francoska vlada je uradno potrdila ustavitev pokojninske reforme v proračunu za socialno varnost. Način financiranja te ustavitve je sprožil kritike, pri čemer je vlada znižala stroške suspenza reforme in razmišlja o dodatnih ukrepih. Za financiranje bodo potrebni prispevki dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj in upokojencev.

V pariškem Louvru se je zgodil rop, zaradi česar je bil muzej za ves dan zaprt. Po besedah francoske ministrice za kulturo Rachide Dati, do ropa prišlo ob odprtju muzeja. Iz muzeja so ukradli nakit iz Napoleonove zbirke. V ropu naj bi sodelovali trije zamaskirani napadalci. V ropu ni bil nihče poškodovan, policija pa je sprožila preiskavo.

V pariškem Louvru se je zgodila drzna tatvina, v kateri so neznani storilci iz galerije Apollo odnesli devet kosov Napoleonovih draguljev in draguljev cesarice. Storilci so v muzej vdrli, ko je bil ta že odprt za javnost, pobegnili pa so s skuterjem. Krono cesarice Eugenie so našli poškodovano na ulici. Domnevno naj bi skupina uporabila žerjav za vstop v muzej.

Francoska vlada razmišlja o spremembi sistema družinskih prejemkov, pri čemer naj bi se starost za revalorizacijo izplačil, ki se izplačujejo od drugega otroka naprej, dvignila s 14 na 18 let. Ta ukrep naj bi državi prihranil približno 200 milijonov evrov v letu 2026. Predlog zakona je v pripravi, izvajati pa naj bi se začel marca 2026, če bo potrjen.

Francoska vlada je preživela dva poskusa izglasovanja nezaupnice v parlamentu po turbulentnih tednih. Kljub temu vlada ostaja pod pritiskom in se sooča z nadaljnjimi izzivi.

Vlada Sébastiena Lecornuja se je sestala na prvi seji, kjer je obravnavala državni proračun in proračun za socialno varnost. Lecornu je v torek predstavil splošno politično izjavo. Stranki LFI in RN sta vložili predlog o nezaupnici, o katerem bo državni zbor razpravljal v četrtek. Socialistična stranka (PS) je opozorila, da bo morda vložila lastno nezaupnico.

Francoski premier Sébastien Lecornu je odstopil manj kot 24 ur po imenovanju svoje vlade, manj kot mesec dni po prevzemu položaja. Predsednik Emmanuel Macron je njegov odstop sprejel, kar je še poglobilo politično krizo v državi. Marine Le Pen je po odstopu ponovila pozive k razpustitvi Narodne skupščine in zahtevala referendum.

Francoski premier Sébastien Lecornu je odstopil le nekaj ur po predstavitvi svoje vlade, njegov odstop pa je sprejel predsednik Emmanuel Macron. Lecornu naj bi dejal, da ne more biti premier, če niso izpolnjeni določeni pogoji, kar nakazuje na odpor proti njegovi vladi. Po imenovanju Lecornujeve vlade so se pojavile kritike, zlasti s strani Bruna Retailleaua, ki je napovedal možnost odstopa, čemur so sledili tudi drugi člani stranke Les Républicains, ki so prav tako grozili z izstopom. Macron je izgubil že tretjega premierja v manj kot enem letu, kar izpostavlja krhkost vlade.

Padec francoske vlade je sprožil val protestov in pozivov k odstopu predsednika Emmanuela Macrona. Delavci in protestniki izražajo nezadovoljstvo z vladnimi načrti in gospodarsko situacijo v državi, ki jo zaznamuje visoka zadolženost. Nasprotniki vlade padec vlade vidijo kot zmago in pozivajo k nadaljnji mobilizaciji za uveljavitev svojih zahtev.

Indonezijski predsednik Prabowo Subianto je po nasilnih protestih, ki so izbruhnili zaradi nezadovoljstva javnosti nad privilegiji zakonodajalcev, izvedel kadrovske spremembe v vladi. Odpustil je finančno ministrico Sri Mulyani Indrawati, ki jo je zamenjal ekonomist, obljubljajoč pospešeno gospodarsko rast. Poleg tega je zamenjal še več drugih ministrov, vključno z ministrom za varnost, in ustanovil novo ministrstvo za Hadž in Umro.

Marine Le Pen, vodja Nacionalnega zbora (RN), se bo ponovno soočila s sojenjem v zvezi z afero evropskih parlamentarnih pomočnikov. Pritožbeno sojenje je predvideno med 13. januarjem in 12. februarjem 2026, več kot eno leto pred predsedniškimi volitvami leta 2027. Pariško pritožbeno sodišče je potrdilo datume sojenja, na katerem Le Penovi grozi do pet let prepovedi opravljanja javne funkcije. Sojenje bo ključno za njeno politično prihodnost.

Francoski premier François Bayrou je izgubil zaupnico v parlamentu in bo moral odstopiti. Po pričakovanjih so poslanci glasovali za njegovo odstavitev zaradi nepriljubljenih varčevalnih načrtov. Po poročanju francoske televizije BFMTV bo odstop predvidoma podal v torek.

V Italiji je sodišče z odločitvijo oviralo vladne politike za boj proti nezakonitemu priseljevanju, kar posredno vpliva tudi na strukture v Albaniji. V Mehiki je Kenia López Rabadán prisegla kot predsednica upravnega odbora poslanske zbornice, s čimer se je izpolnila zakonodaja, ki to funkcijo dodeljuje trem strankam z največ glasovi.

Francoska vlada Bayrou bo kljub nasprotovanju Sveta za zdravstveno zavarovanje izdala odlok o podvojitvi zdravstvenih franšiz. Svet za zdravstveno zavarovanje se je izrekel proti tej potezi, ki jo vlada želi uvesti za omejitev rasti izdatkov za zdravstveno zavarovanje. Sindikati in združenja pacientov prav tako nasprotujejo ukrepu, vendar je mnenje sveta zgolj posvetovalno.

Christine Lagarde, predsednica Evropske centralne banke, je ponovila zaskrbljenost zaradi morebitnega padca francoske vlade in poudarila, da bi to imelo negativen vpliv na gospodarstvo. V izjavi za francosko radijsko postajo Radio Classique je izjavila, da odkar je prevzela položaj predsednice ECB, opaža, da imajo politična tveganja jasen vpliv. Izključila je tudi možnost, da bi Francija prišla pod nadzor Mednarodnega denarnega sklada (IMF).

Francoski predsednik Emmanuel Macron je izrazil popolno podporo premierju Françoisu Bayrouju, ki se sooča z glasovanjem o zaupnici v parlamentu 8. septembra. Bayroujev položaj je postal negotov, saj številne politične stranke ne nameravajo podpreti njegove vlade. Nekdanji premier Édouard Philippe je ocenil, da je Bayroujeva poteza tvegana.

Francoska opozicija, natančneje stranka Francija Nesuposlušna (La France Insoumise), je napovedala, da bo 23. septembra v parlamentu vložila predlog za odstavitve predsednika Emmanuela Macrona. Vodja stranke Jean-Luc Mélenchon je izjavil, da bi moral Macron odstopiti, če premier François Bayrou 8. septembra ne bo prejel zaupnice v državnem zboru. Postopek odstavitve francoskega predsednika je kompleksen in doslej še ni bil uspešen.

Francoski premier François Bayrou se pripravlja na napovedovanje varčevalnih ukrepov, ki naj bi zmanjšali javno porabo za več kot 40 milijard evrov. Zaradi tega se sooča z močnim nasprotovanjem tako s strani levice kot desnice, pa tudi zdravstvenih delavcev, ki napovedujejo proteste. Bayrou bo skušal pridobiti podporo za svoj proračun s tiskovno konferenco, vendar se vlada sooča s krizo in možnim glasovanjem o zaupnici.

V Franciji narašča nezadovoljstvo med zaposlenimi zaradi stagnacije plač in borznega vzpona, kar je privedlo do pozivov k blokadam. Odprava dveh praznikov je še dodatno razburila javnost, saj naj bi to predstavljalo le majhen del celotnega načrta premierja Francoisa Bayrouja. Poleg tega se pojavljajo ugibanja, da bi vlada lahko poskušala umiriti socialno ogorčenje z žrtvovanjem Francoisa Bayrouja. Premier se bo 8. septembra soočil z glasovanjem o zaupnici, kar se zdi tvegana poteza.

Francoski premier François Bayrou je napovedal novinarsko konferenco, na kateri bo poskušal okrepiti podporo vladnemu proračunu, ki predvideva več kot 40 milijard evrov rezov v javni porabi. Napoved konferenco prihaja v času možnih protestov in splošne krize francoske vlade. Bayrou bo parlament prosil za podporo pri izvedbi obsežnih proračunskih rezov, ki pa so naleteli na kritike tako iz leve kot iz desne strani političnega spektra. Medtem zdravstveni delavci napovedujejo proteste zaradi načrtovanih rezov v socialno porabo in višjih stroškov zdravil.

Francoski premier François Bayrou bo v ponedeljek imel tiskovno konferenco, da bi okrepil podporo vladnemu proračunu, ki predvideva več kot 40 milijard evrov rezov javne porabe. Njegovi načrti so naleteli na kritike tako z leve kot z desne. Vlada se sooča s potencialno krizo, saj so napovedani stavke in protesti, zdravstveni delavci pa so obljubili proteste zaradi rezov v socialno porabo in višjih stroškov za zdravila.

Premier François Bayrou je imel novinarsko konferenco ob začetku politične sezone. Na konferenci je govoril o proračunu in grožnji nezaupnice vladi.

Jean-Luc Mélenchon je pozval k odstopu Emmanuela Macrona, če François Bayrou ne bo dobil zaupnice. Hkrati je napovedal novo zahtevo za odstavitev predsednika v Narodni skupščini. Mélenchon je priznal porast antisemitizma v Franciji po napadih 7. oktobra in izrazil solidarnost s predsednikom Macrononom glede kritik ameriškega ambasadorja Charlesa Kushnerja.

Premier François Bayrou je napovedal glasovanje o zaupnici vladi 8. septembra, ki bo povezano s strogim varčevalnim proračunom za leto 2026. Odločitev je bila sprejeta pred razpravo o finančnem zakonu.

Premier François Bayrou je napovedal glasovanje o zaupnici v parlamentu 8. septembra. Napovedal je tudi, da bodo odpravili nepravične davčne niše in poenostavili birokracijo v proračunu za leto 2026. Bayroujeva vlada vidi več vzrokov za brezposelnost in poudarja učinkovito vrnitev na delo, ter opozarja na resnost situacije z dolgom. Opozoril je, da sta LFI in RN antagonistični politični organizaciji, ki bi lahko povzročili krizo. Sindikat CFDT je izrazil nezadovoljstvo s pomanjkanjem konkretnih napovedi s strani Bayrouja in izrazil dvom glede proračuna za leto 2026. Voditelji opozicije so napovedali svoje namere glede glasovanja o zaupnici.

Glede na novo raziskavo organizacije Unapei se ob začetku šolskega leta na tisoče otrok s posebnimi potrebami sooča s pomanjkanjem ustrezne šolske podpore, pri čemer 13 % učencev v specializiranih ustanovah nima zagotovljenih ur pouka. Organizacija Unapei opozarja, da so mnogi otroci obravnavani kot 'nevidni' za izobraževalni sistem in pogosto prejmejo manj kot dvanajst ur pouka na teden, kar ima resne posledice za njihovo prihodnost.

Francoska policija je sprožila preiskavo smrti 46-letnega Raphaëla Gravena, znanega kot Jean Pormanove ali JP, zaradi suma zlorabe in nasilja, ki naj bi ju doživljal med prenosom v živo. Preiskava se osredotoča na okoliščine njegove smrti med 12-dnevnim prenosom v živo.

Po poročilih naj bi bilo 16. avgusta zaprtih 92% lekarn po vsej Franciji. Farmacevti protestirajo proti vladnim ukrepom, vključno z zvišanjem zgornje meje medicinske franšize, in opozarjajo na poslabšanje kakovosti zdravstvene oskrbe.

V Franciji je v soboto potekala stavka farmacevtov. Po navedbah sindikata naj bi se je udeležilo 92 % francoskih lekarn. V Alzaciji je bilo zaprtih več kot polovica lekarn, protest pa je bil organiziran zaradi vladnega odloka o znižanju cen generičnih zdravil, ki ga farmacevti ocenjujejo kot škodljivega.

Francosko ministrstvo za ekološki prehod je objavilo interaktivni zemljevid z 2,3 milijona analiz o prisotnosti PFAS ali 'večnih onesnaževalcev' v vodi po vsej Franciji. Približno 21.000 območij je prizadetih zaradi prisotnosti teh polutantov. Analize so sedaj javno dostopne.

Francoska vlada je napovedala, da bo do konca leta ustvarila 80.000 dodatnih mest za opravljanje vozniškega izpita. Minister François-Noël Buffet je poleg tega napovedal zaposlitev 108 novih inšpektorjev za vožnjo, s čimer naj bi se zmanjšale rekordno dolge čakalne dobe v več departmajih.

Po odločitvi družbe Ryanair o zmanjšanju kapacitet v Franciji za 13 % in ukinitvi letov na letališčih v Bergeracu, Briveu in Strasbourgu, se je minister za promet Philippe Tabarot pridružil pozivom k odpravi ali znižanju davka na letalske vozovnice. Izrazil je zaskrbljenost, da bi lahko dvig davka negativno vplival na turizem v državi.

Francosko ministrstvo za promet je napovedalo, da morajo proizvajalci avtomobilov strankam, katerih vozila so bila imobilizirana več kot 15 dni zaradi nevarnih zračnih blazin Takata, ponuditi »rešitve mobilnosti«, vključno z brezplačno izposojo nadomestnega vozila. Ta odločitev je bila sprejeta po objavi obremenjujočega poročila in poudarja pritisk vlade na proizvajalce, da izboljšajo pomoč prizadetim avtomobilistom.

François Bayrou je pred svojim srečanjem z Brunom Retailleaujem poudaril, da je kohezija vladne ekipe "bistvenega pomena". V izjavi za javnost v Angersu je premier dejal, da bo kohezijo svoje vlade obravnaval kot ključno nalogo. Te izjave prihajajo v luči poročil o napetostih v vladi, kjer Bayrou ponovno izpostavlja pomen enotnosti in sodelovanja med člani kabineta.

Članki poročajo, da sta francoski predsednik Emmanuel Macron in predsednik Evropskega sveta Charles Michel pritiskala na ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, naj ne podpiše zakonov o NABU in SAP. Ta pritisk naj bi bil posledica skrbi, da bi te reforme lahko ogrozile pot Ukrajine v Evropsko unijo. Kljub temu pa se je v Franciji nadaljeval notranjepolitični konflikt, saj naj bi predsednik Macron zaradi ostrih izjav kaznoval notranjega ministra Géralda Darmanina z odstranitvijo z obrambnega ministrstva.

Reforma nadomestil za brezposelnost v Franciji, ki jo predlaga vlada, je sprožila ostre kritike, še posebej s strani CFDT. Marylise Léon, generalna sekretarka CFDT, je opozorila, da bi reforma pomenila "popolno klanje za iskalce zaposlitve" in povzročila rekordne prihranke. Vlada želi prihraniti več kot 2 milijardi evrov letno. Kritiki menijo, da so nekatera nadomestila za brezposelnost, zlasti tista, povezana z dogovorjenimi prekinitvami delovnega razmerja, včasih uporabljena za financiranje luksuznih potovanj, medtem ko iskalci zaposlitve opozarjajo na težave pri iskanju dela. Poteka tudi poziv k pričevanjem iskalcev zaposlitve glede njihovih izkušenj.

Italijanski igralec in režiser Luca Barbareschi je v intervjuju za Vanity Fair razkril, da ga večina njegovih šestih otrok kontaktira le, ko potrebujejo denar. To ga je tako razjezilo, da jim je sporočil, naj gredo 'v rit', saj se mu zdi, da mu s takšnim odnosom želijo smrt. Sanja o tem, da bi živel do 100 let in tri dni. Povedal je tudi, da se po pretresu možganov, ki ga je doživel, nihče od otrok razen najstarejšega ni zanimal zanj. Barbareschi je govoril tudi o svojem novem filmu 'Paradiso in vendita' (Raj naprodaj), komediji o francoski vladi, ki želi kupiti otok Filicudi.

Francoska vlada bo 30. julija predstavila osnutek zakona, ki bo poenostavil vračanje afriške dediščine z odobritvijo razvrstitve blaga z odlokom Državnega sveta, ne da bi bilo treba sprejeti zakon. To sledi zahtevam desetih držav za na tisoče predmetov. Medtem je Državni svet v Franciji zavrnil pritožbo združenja Mardiéval glede obvoznice Jargeau v Loiretu, s čimer je končal zadnji nerešeni spor in potrdil projekt kot javnointeresni.

Francoska ministrica za javne finance, Amélie de Montchalin, je pozvala politične sile k hitremu doseganju kompromisa glede proračuna za leto 2026 v naslednjih treh mesecih, opozarjajoč na visoko ceno čakanja. Vladni načrt predvideva 44 milijard evrov prihrankov in razmišlja o odpravi dveh prazničnih dni – velikonočnega ponedeljka in 8. maja – kot morebitno koncesijo. Medtem ko vlada trdi, da ne namerava znižati pokojnin, nekdanji socialistični premier Bernard Cazeneuve kritizira vladne predloge kot »ideološko manipulacijo« in »recikliranje« starih receptov, pri čemer se zavzema za trajnostnejši pristop k varčevanju.

Poleg zapornika Guyja B., znanega kot »Mareko Scarla«, je še en zapornik izpodbijal svojo premestitev v strogo varovani zapor Vendin-le-Vieil. Skupno sta se torej dva zapornika uprla premestitvi v ta objekt, ki je namenjen izolaciji nevarnih preprodajalcev mamil in kjer naj bi bili nameščeni konec julija.

Predlog francoske ministrice za delo o možnosti monetizacije petega tedna plačanega dopusta je sprožil ostro polemiko. Čeprav vlada zagotavlja, da ne gre za ukinitev ali obveznost, so se opozicijske stranke in sindikati odločno odzvali, saj menijo, da je bila presežena rdeča črta. Kritiki trdijo, da predlog spominja na obdobje pred letom 1982, ko so francoski delavci dobili pet tednov dopusta, in da bi lahko ogrozil socialne pridobitve. Debata se osredotoča na ravnovesje med prožnostjo dela in ohranjanjem pravic delavcev.